Človek in njegov odnos do čebel je bil upodobljen na prastari risbi že več tisoč let nazaj. Kdaj je človek začel čebelam jemati, lahko samo ugibamo. Sprva verjetno z ropanjem in uničenjem čebeljih družin, kasneje z delnim odvzemom hrane, saj je lahko v tem primeru med odvzel večkrat iz istega gnezda. Človek je nadaljeval z gozdnim čebelarjenjem v duplinah, kamor je privabil čebelje družine. Kasneje je čebele približal svojemu domu v duplih dreves, nato v raznih izdolbenih koritih ter nazadnje v panjih iz desk. Panji in sistemi čebelarjenja so se razvijali vse do danes. V zadnjem obdobju se je pričelo za čebelje domove uporabljati tudi razne moderne materiale, kot sta plastika in stiropor, čeprav moramo težiti k uporabi naravnih materialov.
Zagotovo se tudi na območju Mislinjske doline »čebelari« že tisočletja… Prva organizirana združevanja čebelarjev pa zasledimo v začetku 20. stoletja. 3 avgusta 1919 so se čebelarji Slovenj Gradca organizirali v podružnico Slovenskega čebelarskega društva. V tem času so se organizirali tudi čebelarji zgornjega dela doline ter ustanovili podružnico Št. Ilij pod Turjakom, torej Šentilj pri Mislinji. V podružnico se je takrat vključilo 64 članov. Glavne aktivnosti združenih čebelarjev je bila nabava sladkorja za krmljenje ter organizirana prodaja medu in voska. Do danes se je združenje po organizacijski obliki mnogokrat spremenilo, združevalo, mirovalo ter ponovno ustanovilo. Veliko se je zgodilo v stotih letih… Podrobnejši zapisi o zgodovini čebelarskega društva so podani v almanahu, ki ga bomo izdali ob 100. obletnici društva.
Vseskozi pa je bila na prvem mestu čebela ter pridobivanje znanj in izkušenj, kako zanjo poskrbeti ter kako v zameno odvzeti nekaj tistega, kar lahko ponudi. Tudi danes smo združeni zaradi tega. V čebelarsko društvo Slovenj Gradec – Mislinja je včlanjenih preko 160 članov. Veseli nas, da zanimanje za čebelarjenje raste. Veseli nas, da je med nami vedno več mladih čebelark in čebelarjev.
Glede na nepredvidljivo naravo, kateri moramo čebelarji zadnjih nekaj let prilagajati tehnologijo čebelarjenja, je še toliko pomembneje, da društvo svojim članom omogoča razna izobraževanja, delavnice, strokovne ekskurzije. Prav širjenje znanja ter izkušenj je prioriteta društva v zadnjem obdobju. Organizirajo se strokovna predavanja ter delavnice na terenu z različnimi tematikami, kjer pa je potrebno posebej omeniti prav skrb za pridobivanje neoporečnih pridelkov, v katere uporabniki ne bodo dvomili in obenem skrb za zdravje čebeljih družin, ki žal brez čebelarjev v tem trenutku ne bi preživele.
Ključnega pomena je, da tisti, ki si želijo postati čebelarji, še pred nakupom prve družine pridobijo osnovna znanja o biologiji čebelje družine, o čebeljih pašah in čebeljih pridelkih, o boleznih čebel ter osnove dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Vsak čebelar začetnik bi moral opraviti vsaj tečaj za čebelarje začetnike, ki poteka pod okriljem ČZS. Prav zaradi angažiranosti našega društva se tečaj vsakih nekaj let izvede v Slovenj Gradcu. Začetnik potrebuje mentorja, kar pa v zadnjem času, zaradi tempa, v katerem živimo, postaja velik problem. Kljub temu naj začetniki poskušajo uskladiti čas z izkušenim mentorjem ter naj z njim preživijo nekaj časa ob čebelah. Obrnejo se lahko tudi na društvene kolege in svetovalno službo ČZS. Velik doprinos k ustreznemu usposabljanju mladih čebelarjev se je v zadnjem obdobju dosegel z organiziranjem čebelarskih krožkov na osnovnih šolah. Čebelarski krožki delujejo na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec, na Osnovni šoli Mislinja, na Podružnični osnovni šoli v Šmiklavžu ter na Osnovni šoli Podgorje. Hvala mentorjem. Prizadevali si bomo za ustanovitev čebelarskih krožkov še na preostalih osnovnih šolah. Seveda je pomembno tudi permanentno pridobivanje znanj vseh ostalih, po stažu starejših čebelarjev, ki se prevečkrat držijo praks, ki so se skozi leta izkazale za napačne, neučinkovite ter celo škodljive. Na tem mestu moram vse čebelarje pozvati, da svoje čebelnjake prijavijo oz. registrirajo v Register čebelnjakov, z oddajo vloge na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Registracija je zakonska obveza ter edini način za sledljivost čebeljih družin ob potrebnih ukrepih, ob morebitnem izbruhu nalezljivih bolezni čebel. Navodila ter obrazci za prijavo so na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, svetujemo vam lahko tudi v društvu.
Torej, 3. avgusta 2019 je društvo dopolnilo 100 let. Slovesna prireditev ob počastitvi jubileja bo potekala 14. septembra 2019, ob 11. uri, v prostorih Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Ob jubileju bomo čebelarji po Mislinjski dolini zasadili 100 medovitih dreves… pridružite se nam.
Ker je čebelarjenje skozi vso leto močno odvisno od narave, smo imeli čebelarji do okolja vedno poseben odnos. Ob skrbi za svoje čebele moramo že nekaj časa živeti s preglavicami, ki nam jih zaradi dejanj ljudi povzroča narava. Žal, oči smo si zatiskali predolgo časa. Dokler se narava proti nam ne obrne na lastnem pragu, živimo v zanikanju sprememb in odgovornosti. Zadnja leta smo moč narave občutili tudi doma, v naši dolini. Zamislimo se vsak pri sebi in prispevajmo po svojih močeh. Naravo je potrebno ohraniti. Dejstvo je, da smo odgovorni ljudje. Dejstvo je, da se spremembe dogajajo bolj naglo, kot so napovedovali najbolj črni scenariji. Če so okoljevarstveniki pred časom uporabljali besedne zveze o skrbi za prihodnost otrok, vnukov, je to preživeto. Po vsem, kar se dogaja, nas lahko skrbi že za nas same, spremembe so tukaj. Temperature zraka skoraj 40 ⁰C… na našem območju!?… v nekaj letih. Nagle temperaturne spremembe… iz zime v poletje in obratno. Izgubili smo letne čase!
Beremo o čebelarskem društvu, ki je nastalo pred 100 leti. Želim, da bi nekdo pisal o društvu čez 100 let in, da bi bila takrat še vedno omenjena čebela, ki odleti ter opraši cvet, iz katerega se rodi novo življenje.
Ob ustanovitvi čebelarskega društva pred 100 leti je bila dolina ter življenje v njej precej drugačno. Težko predstavljivo. Delček utripa takratnega časa ujamemo ob pogledu na kakšno staro razglednico, staro fotografijo. To je več kot desetletje pred pričetkom uporabe televizije. 100 svetlobnih let nazaj. Ob razvoju in spremembah, ki pa se dogajajo sedaj, si še težje predstavljamo življenje leta 2119. Ta planet ne bo dovolj! Svari se pred izumrtjem čebel. Čebele bodo našle svojo pot, svojo prihodnost. Če ne naša kranjska sivka, pa katera druga vrsta čebele, kje drugje. Bolj nas lahko skrbi, da bodo čebele ostale brez nas.
Ustavite se, postanite drugačni, vzemite, kolikor potrebujete ter vrnite nekaj planetu, zaradi katerega sploh obstajate.
»Naj medi«
Tajnik ČD SG-Mislinja
Danijel Knez