Zgodovina društva

Pričetki čebelarjenja v Mislinjski dolini segajo stoletja nazaj. Slovanska plemena so se naselila v Mislinjski dolini že v 8. in 9. stoletju. Od tod tudi ostanki in grobišča pri cerkvici Sv. Jurija na Legnu. Slovani so bili znani kot odlični gozdni čebelarji in iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da so pridelali velike količine medu in voska. Med so uporabljali za sladilo, iz njega so kuhali medico in se z njo sladkali. Vosek so uporabljali za sveče, za razsvetljavo. O tem je poročal že Janez Vajkard Valvasor, pa kasneje tudi naš največji čebelar Anton Janša, ki je bil tudi učitelj čebelarstva na dvoru cesarice Marije Terezije. Že v času Antona Janše so čutili čebelarji željo po združevanju. Prvo tako društvo je bilo Čebelna bratovščina, ki pa je obstajala kratek čas. Več kot sto let kasneje se je ustanovilo Kranjsko čebelarsko društvo za umno čebelarstvo, ki je prenehalo z delovanjem po parih letih. Leta 1898 pa je bilo ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. To je tudi začetek organiziranega čebelarstva na Slovenskem.

To društvo je organiziralo svoje podružnice po vseh krajih Slovenije, tudi v Slovenj Gradcu. Ustanovni shod Čebelarske podružnice Slovenj Gradec je bil 3. avgusta 1919. Vanjo se je takoj vključilo 42 članov in kasneje še 22 članov, tako da je po enem letu delovanja podružnica štela 64 članov. Na ustanovitvi je predaval g. šolski nadzornik Ludovik Černej iz Celja. Za vodenje je bil izvoljen odbor, ki mu je predsedoval načelnik g. Ferk Miroslav, namestnik g. Barle Karol, tajnik g. Verhovnik Ivan, blagajnik g. Ferk Fran in odborniki: Spesny Josip, Rotovnik Fran in Kolman Ivan. Delovanje podružnice je bilo usmerjeno v pomladansko nabavo sladkorja za krmljenje in organizirano prodajo medu in voska preko podružnice. Za jesensko zazimitev čebel je poskrbela paša na ajdi. 

V tem letu je bila ustanovljena tudi Čebelarska podružnica Št. Ilij pod Turjakom. Ustanovitelj je bil Franc Rozman, učitelj in navdušen čebelar. Na občnem zboru podružnice v Slovenj Gradcu l.1923 je bil za predsednika ponovno izvoljen g Ferk Miroslav, poštni naduradnik. V odbor pa so bili še izvoljeni: Pečoler Franjo, posestnikov sin iz Legna, Kolman Ivan, posestnik iz Šmartna, Slivnik Franc iz Raduš, Duler Martin iz Šmartna, Lobe Franc, lončar iz Slovenj Gradca, Barbe Karol, nadučitelj iz Šmartna in Popič Franjo iz Starega Trga. Izpostavljena je bila nizka cena medu. V letu 1925 je bil občni zbor 11. januarja v gostilni Eicholzer. Zaradi slabe letine je veliko čebelarjev izstopilo iz društva. Iz Šmartna pri Slovenj Gradcu poročajo o zelo slabi letini medu. Najboljši panji so nabrali komaj 5 kg medu. Tako so morali čebelarji med kupovati po 50 din, med tem ko so ga prejšnje leto prodajali po 15 din. V l.1926 je na občnem zboru ostalo vodstvo Slovenjegraške podružnice isto, pričeli so z ponovnim pridobivanjem članov, saj jih je precej odstopilo zaradi visoke članarine. Prav tako se je urgiralo v Ljubljano na zvezo, da se priskrbi brezplačni sladkor za krmljenje čebel. Leta 1927 je bil občni zbor podružnice Slovenj Gradec že 17. julija. Vodstvo društva je ugotovilo, da se je število članov zmanjšalo na samo 9. Namreč v prejšnjih letih, ko je bil sladkor po regresirani ceni so se v podružnico vključevali vsi čebelarji, sedaj ko pa tega regresa ni več, pa število članov upada. Načelnik g. Miroslav Ferk in en odbornik naj obiščeta čebelarje, da bi se ponovno vključili v društvo. V novem vodstvu so bili: načelnik Miroslav Ferk, podnačelnik Karel Barle, tajnik Ivan Kavs, blagajnik Franc Popič in odbornika Anton Kuhar in Elza Bartele. Leta 1928 je bilo v podružnici Slovenj Gradec predavanje o čebelarstvu. Predaval je g. H. Petrnel, predsednik zveze čebelarskih podružnic iz Celja, v dvorani mestne hranilnice. Udeležilo se ga je zelo veliko čebelarjev, veliko mladine in tudi župan. Na predavanju je bilo tudi dogovorjeno, da se pripravi enodnevni tečaj za čebelarje Slovenj Gradca in podružnice St. Ilij pod Turjakom, pri čebelnjaku v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Predavanje je bilo 28. maja. Podružnica Slovenj Gradec je imela občni zbor 30. decembra. Na občnem zboru so bili sprejeti naslednji sklepi:

1. odbor v Ljubljani se zaprosi za nekaj izvodov Slovenskega čebelarja zaradi propagande med čebelarji;

2. odbor podružnice naj odkupuje vosek od čebelarjev in ga v Ljubljani zamenjuje za satnice;

3. društven čebelnjak v Gornjem Doliču naj se proda, ker ni primeren;

4. poišče se primeren prostor za postavitev novega čebelnjaka v Radušah;

5. naprosi se odbor v Ljubljani, da direkciji za železnice predlaga, da se ob železniški progi Dravograd – Velenje, zasadi medovito rastlinje;

6. odbor naj zaprosi Zvezo čebelarskih podružnic za mariborski okraj, za organizacijo predavanj; prvo predavanje naj bi bilo o kuhanju voska.

Leta 1929 je g. Henrik PETRNEL, predsednik zveze čebelarskih podružnic iz Celja, v Slovenskem čebelarju objavil obširen članek o čebelarjenju v Mislinjski dolini. Opisal je zemljepisno lego doline, podnebne in vremenske razmere in pa pregled pašnih razmer v posameznih delih doline. Posebej so mu bila všeč obširna pasišča pomladanskega vresa pri Gornjem Doliču. Sam ni bil pristaš paše na vresju, saj je pravil, da je paša na vresju bič, ki priganja čebeljo družino k prezgodnjemu rojenju. Po vresju imajo čebele obilno pašo na sadnem drevju, na malini in robidi in nato na smreki, ki traja vse do ajdove paše. Tam se čebele oskrbijo z zimsko zalogo. Zato je po njegovem mnenju ta dolina zelo primerna za čebelarjenje. Da bi pa velečebelarji tja prevažali na pašo, pa se ne splača, saj so čebele doma pri vsaki hiši, kar se vidi tudi po tem da sta obe podružnici v času neobdavčenega sladkorja imeli veliko članov. Čebelarji so organizirani v dveh podružnicah: Slovenj Gradec in Št. Ilij pod Turjakom. V slovenjegraški podružnici imajo še posebej srečo, saj je njihov predsednik g. mestni župan, ki je tudi navdušen čebelar. Podružnica Št. Ilij pod Turjakom ima zelo delaven odbor. Tajnik, trgovec Edi Rozman, je navdušen organizator. Ima znatno število dunajčanov, prehaja pa na AŽ panje. Kadar vidi pred svojim čebelnjakom človeka, ki z zanimanjem ogleduje njegove čebele, mu poreče: »Začni čebelariti in vpiši se v društvo, pa boš lahko postal čebelar. Podarim ti roj, ti pa odštej 40 din članarine podružnici.« Ob takih vodstvih podružnic je tudi čebelarjev veliko in vsako leto pripravijo jesensko in pomladansko predavanje, ki sta zelo dobro obiskani. Skupaj sta pripravili tudi praktičen tečaj pri čebelnjaku posestnika Pušnika v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Leta 1930 je imela podružnica Št. Ilij pod Turjakom svoj občni zbor 8. decembra. Udeležilo se ga je 14 članov. Dogovorili so se, da bo v mesecu maju pri čebelarju Jakobu Verbotnu v Št. Florjanu predavanje, ki ga bo vodil g. Petrnel iz Celja.

Podružnica Slovenj Gradec je imela svoj deseti jubilejni občni zbor v gostilni Eichholcer 5. januarja 1931.

Leta 1934 je imela podružnica Slovenj Gradec svoj občni zbor 25. januarja. Blagovni oddelek društva bo še naprej oskrboval člane z lončki za med, na društvu pa bodo tudi kuhali medico za svoje člane.

Podružnica Št. Ilij pod Turjakom je imela svoj občni zbor 6. januarja. Prisotnih je bilo 16 članov. Dogovorjeno je bilo, da bo sredi maja predavanje Fr. Šuligoja pri njegovem čebelnjaku v Št. Iliju.

Leta 1935 je bil občni zbor podružnice Slovenj Gradec 6. januarja v gostilni Eichholcer. Prodaja čebelarskih potrebščin se ukine in se naroča enkrat mesečno iz Ljubljane.

Podružnica Št. Ilij je imela občni zbor prav tako 6. januarja pri Sv. Florijanu v gostilni Jazbec. Podružnica ima en AŽ panj, ki ga posoja svojim članom, da si lahko narede nove panje. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika Verboten Jakob, podpredsednik Oder Franc, tajnik Rozman Edvin, blagajnik Šuligoj Franjo, odborniki Razbornik Franc, Spihal Anton, Hrustel Jožef in Aberšek Jožef.

7. maja 1937 je umrl g. Franc ROZMAN, šolski upravitelj in ustanovitelj čebelarske podružnice Št. Ilij. Bil je odličen čebelar in sadjar. 

Leta 1939 je bil v Št. Iliju občni zbor podružnice 6. januarja. Vodstvo je ostalo isto, podružnica bo organizirala predavanje v mesecu maju.

Podružnica Slovenj Gradec je pripravila 10. septembra predavanje pri čebelnjaku predsednika Čresnik Ferdinanda v Trobljah pri Slovenj Gradcu. Predaval je g. Močnik Peter, okrajni šolski nadzornik iz Maribora. Po končanem predavanju je tajnik podružnice g. Kavs Ivo izročil bivšemu predsedniku podružnice Ferk Miroslavu diplomo za dolgoletno vodenje podružnice. G. Ferk Miroslav je bil predsednik podružnice od ustanovitve l. 1919 do l. 1937.

20. obletnico Podružnice Št. Ilij pod Turjakom so čebelarji proslavili 30. julija, 1939. Ob 10. uri je bila maša zadušnica za vse umrle člane. Po maši je bila licitacija več panjev čebel in medu pri čebelnjaku tajnika podružnice, ki so jih darovali člani. Popoldne je bila pri tajniku g. Rozmanu slavnostna seja, ki jo je vodil predsednik, g. Verboten. Tajnik je poročal o delovanju podružnice od njenega nastanka, podeljena pa so bila priznanja in diplome najbolj zaslužnim članom. G. Rozman, tajnik podružnice je prejel lepo oblikovano diplomo, ki jo je izdelal g. Ciril Šuligoj. Odlikovani so bili zaslužni člani: g. Koren Andrej, Vivod Josip, Verboten Jakob in Razbornik Franc. Po zaključku seje je bil še družabni večer pri tajniku podružnice.

Med II. Svetovno vojno ni podatkov o kaki večji aktivnosti čebelarskih podružnic v Mislinjski dolini.

Leta 1946 je bilo v Podružnici Slovenj Gradec 50 članov. Izveden je bil popis vseh čebelarstev.

Leta 1947 je bila 24. avgusta v Slovenj Gradcu čebelarska razstava. Takrat se je v Slovenj Gradcu odvijal 3. koroški festival. Čebelarska podružnica v Slovenj Gradcu se je odločila, da se bo v ta festival vključila s čebelarsko razstavo. V učilnici nižje gimnazije so si zagotovili prostor, kjer so postavili na ogled čebelarske potrebščine in pripomočke, ki jih čebelarji rabijo pri svojem delu. Razstavili so panje, od najmanjšega koška, in kranjiča, pa do modernega AŽ panja, stare končnice iz l. 1857, stiskalnice za umetno satovje, vosek, med, točila, lovilnike za roje, pitalnike, razno orodje in literaturo. Razstavo je obiskalo 7000 do 8000 oseb, pozorno so sledili predavanjem o koristnosti čebel za kmetijstvo in sadjarstvo. Razstava je doživela izjemen uspeh. 

21. oktobra 1951 je bil ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Slovenj Gradec. Udeležilo se ga je 26 čebelarjev, ki so zastopali posamezne čebelarske družine. Občni zbor je vodil Čuček Drago, prisotna pa sta bila tudi zastopnik Okrajnega poverjeništva za kmetijstvo, ing. Kotlovšek in Cvetko iz Čebelarske zveze iz Ljubljane.

1953 je bila v Slovenj Gradcu zopet velika čebelarska razstava. Posebno pozornost je vzbujal zastekljen naseljen AŽ panj, ki ga je izdelal Strmčnik Jože iz Tovarne meril. Glavni organizatorji razstave so bilo Drago ČUČEK, Ferdo ČREŠNIK, Jože LAHOVNIK, Franc ŠVAB in Ivan DŠURA.

V znak priznanja za dobro organizacijo je KZ Stari trg podelilo Čebelarskemu društvu nagrado v višini 5000 din. Razveseljivo je, da so okoliške Kmetijske zadruge pokazale veliko zanimanje za razvoj čebelarstva in so ob koncu leta nagradile čebelarske podružnice z materialom, ali denarno za njihov nadaljnji razvoj.

10. februarja 1957 je prišlo do razpusta čebelarske družine Šmartno. Do takrat jo je vodil g. Sešel Alojz, podpredsednik je bil Hriberšek Anton, tajnik Hendler Franc in blagajnik Zorman Franc. Predsednik nadzornega odbora je bil Gradišnik Albert. V čebelarski družini je bilo 27 članov. Družino so razpustili, ker ni bilo podpore širše skupnosti in je med člani vladalo močno nezadovoljstvo, posebej se, ker so bile zadnje letine katastrofalno slabe. 

Nadaljnji pregled delovanja društva bo potekal po mandatnih obdobjih posameznih predsednikov društev. Dokumentacije o tem delovanju je malo, v glavnem so ustne informacije in pa spomini vodilnih mož čebelarstva v Mislinjski dolini.

V letih od 1958 do 1972 je društvo vodil Franc ŠVAB, smo zaznali:

• bile so slabe medene letine;• bile so slabe medene letine;• društvo se je preživljalo samo od članarine in ni dobilo nobene pomoči od kmetijskih zadrug;

• leta 1960 je društvo štelo 32 članov,organiziralo predavanje prof. Senegačnikaiz Ljubljane;

• upravni odbor, ki je bil izvoljen l. 1961, so sestavljali: predsednik ŠVAB Franc, tajnik PODSTENŠEK Ferdo, blagajnik URŠNIK Ivan, gospodar KOTNIK Ivan in člani -poverjeniki: JANŽE Herman za Podgorje, Pušnik Ivan za Šmiklavž, Strmčnik Ivan za Raduše, Hovnik Branko za Sele, Jamnik Ivan za Stari Trg, Sešel Alojz za Šmartno in Turiško vas, Gošnik Ivan za Legen in Podstenšek Ferdo za Slovenj Gradec.

Na občnem zboru je bila dana pobuda, oziroma je bil sprejet sklep, da se ustanovi enotno čebelarsko društvo za področje celotne občine. Predlagali bodo Svetu za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru, da skliče predstavnike čebelarskih družin Slovenj Gradec, Pameč, Šmartna, Mislinje in Doliča, da bi se dogovorili o ustanovitvi enotnega društva.

30.7.1961 je bil ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Slovenj Gradec. Društvo je nastalo z združitvijo čebelarskih družin Slovenj Gradec, Šmartno, Pameče, Mislinja in Dolič. V upravni odbor so bili imenovani: Drakshobler Franc iz Slovenj Gradca – tajnik, Janže Herman iz Suhega Dola – gospodar, Jastrobnik Ferdo iz Doliča, Uršnik Maks iz Slovenj Gradca – blagajnik, Slemenik Martin iz Šmartna, Sešel Alojz iz Šmartna, Veber Rudolf iz Podgorja, Strmčnik Jože iz Vrh in za predsednika ŠVAB Franc iz Slovenj Gradca. Nadzorni odbor so sestavljali: Črešnik Ferdo iz Trobelj, Dobovičnik Karel iz Slovenj Gradca in Podstenšek Ferdo iz Slovenj Gradca.

Ena prvih nalog je bila popis vseh čebelarjev in vključitev v novo čebelarsko društvo.
V letu 1962 se je število čebelarjev dvignilo na 107. Tega leta je bila zelo slaba letina.

Leta 1963 so bila sprejeta nova pravila društva. Društvo se je vključilo v Zvezo čebelarskih društev Slovenije v Ljubljani. Leta 1967 poročajo o močni obolelosti čebel s pršico in nosemo. Planirali so tudi postavitev opazovalne postaje za medenje, zaradi tega so prosili Zvezo čebelarskih društev Slovenije za finančno pomoč.

V letu 1971 je bil na občnem zboru društva izvoljen nov upravni odbor v sestavi: Oder Franc, Ring Franc, Vehovec Franjo, Nekrep Jože, Dubovičnik Karel, Kralj Maks, Razgoršek Simon, Slemenik Martin, Sešel Alojz, Detečnik Franc in Janže Herman. V Nadzorni odbor so bili predlagani: Krevh Mirko, Uršnik Maks in Skutnik Alojz.

V letih 1972 do 1988 je društvo vodil Ivan HRIBERŠEK in v tem času opazimo:

• leta 1973 je bilo vključeno v čebelarsko društvo samo 50 članov;

• 1974 je društvo odprlo svojo čebelarskotrgovino. Trgovina se je nahajala v prostorih nekdanje mesnice na Celjski cesti (pri Ančki). To je bila edina čebelarska trgovina med Mariborom, Celjem in Ljubljano. Z repromaterialom je zalagala vsa čebelarstva na Koroškem in Šaleškem;

• 1981 se je v našem društvu pojavila varoja;

• 1983 je bil razvit prvi društveni prapor. Slovesnost je potekala v restavraciji Merx v Mislinji (nad sedanjo trgovino Mercator). Razvitja se je udeležilo več kot 200 članov društva;

• skoraj vsako leto so bili organizirani čebelarski izleti v razne kraje Slovenije. Včasih se je izleta udeležilo tudi več kot dva avtobusa čebelarjev;

• leta 1986 je bila sklenjen dogovor s Čebelarsko zadrugo HMEZAD Žalec o odkupu medu in drugih čebeljih pridelkih. Tega leta je bilo odkupljeno 9103 kg medu in 833 kg cvetnega prahu. Čebelarjem je bilo prodano 16050 kg sladkorja;

• do l. 1988 so bile izdane tri številke glasila Čebelarskega društva Slovenj Gradec ČEBELICA, v nakladi po 300 izvodov. Glasilo je izdajal uredniški odbor v sestavi: Gradišnik Branko, Zorman Franc in Vehovec Franjo. V njem so čebelarji društva opisovali svoje življenje in opravila s čebelami;

• Ivan HRIBERŠEK je bil tri mandatna obdobja koroški delegat v Zvezi čebelarskih društev Slovenije, v letih 1992 do 1996 pa je bil tudi podpredsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije

V letih 1988 do 1996 je društvo vodil Milan GRADIŠNIK. Tajnik društva je bil Zorman Andrej, blagajnik pa Matvoz Marica. Trgovino je vodil Podstenšek Ferdo.

Leta 1988 je bilo v čebelarsko društvo vključenih 220 članov. Krajevna konferenca SZDL je odlikovala društvo z BRONASTIM ZNAKOM OSVOBODILNE FRONTE. Za nakup novih prostorov društva so člani zbrali okrog 80 miljonov din, ki so vezani pri Ljubljanski banki. Nakup prostorov v Rotenturnu je odpadel, ker je bila zgradba prodana podjetju Progres iz Beograda.

Na Osnovni šoli v Slovenj Gradcu je g. Hriberšek organiziral čebelarski krožek, ki je imel 20 udeležencev. Pomagala sta mu še g. Pačnik in ing. Sadar.

Za Hmezad je bilo odkupljeno 19 366 kg medu. Tega leta je bil organiziran tudi piknik za vse čebelarje na letališču.

Število članov društva v letu 1989 je bilo 222. ČD je odkupovalo med vseh koroških društev za Čebelarsko zadrugo Hmezad. Zato so vzeli v najem prostore ZSMS za skladiščenje embalaže. Za Hmezad je bilo odkupljeno 3422 kg medu.

Izdelan je bil prvi pašni kataster, kjer so bila na karti označena vsa stojišča čebelnjakov v občini. Izdelan je bil tudi seznam čebelarjev s številom čebeljih družin. Organiziran je bil tečaj za čebelarske preglednike. Udeležili so se ga: Beliš Franc, Korošec Ivan, Podjavoršek Jože, Španovič Borut, Vovk Ivan in Zorman Andrej. 

Leta 1990 in 1991 sta bili izredno slabi čebelarski letini. Nekateri niso točili nič. V letu 1990 je bilo število članov 209. Tekmovanja mladih čebelarjev so se udeležile tri ekipe iz Osnovne šole Slovenj Gradec, Šmartno in Mislinja.Od druge polovice leta dalje je trgovino vodila Breznik Marija. Varojo so čebelarji zdravili s palčkami fluaminata. 

Organiziran je bil izlet na čebelarsko razstavo na Bledu. 1991 leta so se tekmovanja mladih čebelarjev udeležile tri ekipe iz Osnovne šole Slovenj Gradec, Šmartno in Mislinja. Vodil jih je ing. Sadar. Čebelarsko društvo je regresiralo nabavo palčk fluaminata, tako da so bile za člane društva 1,00 din. 

Leta 1992 sta se tekmovanja mladih čebelarjev udeležili dve ekipi iz Slovenj Gradca in Šmartna.

Z denacionalizacijskim postopkom so bili prostori čebelarskega društva vrnjeni lastnikom.

V Pokrajinskem muzeju v slovenj Gradcu je bila razstava Čarfovih panjskih končnic. Razstavljenih je bilo več kot 300 panjskih končnic iz cele Koroške.

Matevž ČARF je bil rojen l.1920 v Bistri pri Črni na Koroškem, od l. 1950 pa živi v Slovenj Gradcu, je zbral obsežno zbirko panjskih končnic. Njegova ljubezen do čebelarstva, ki izvira že iz otroških let in zanimanje za kulturne vrednote, sta botrovala nastanku in kasnejšemu razvoju zbirke.

Leta 1991 je za svoje zbirateljsko in publicistično delo prejel Bernekerjevo nagrado, ki jo v občini vsako leto podelijo za največje dosežke na kulturnem področju. Čarf je začel s priložnostnim zbiranjem končnic konec tridesetih let. Prve končnice je dobil v domačem čebelnjaku v Bistri. Z načrtnim in obsežnim delom pa je pričel po l. 1950. Večina zbirke je nastala med l. 1958 in 1968. Zadnje primerke je dobil v začetku osemdesetih let. Njegova zbirka šteje nad 300 panjskih končnic.

Leta 1993 je bilo v društvo vključeno 186 članov. Trgovina se je zaradi denacionalizacije preselila v garažo na Celjski cesti. Na osnovnih šolah v Slovenj Gradcu in Šmartnem smo imeli 3 čebelarske krožke. Vodil jih je ing. Sadar. V avgustu je bil organiziran izlet k Debevcu na Vrhniko. Istega smo pričeli čebele zdraviti proti varoji z novim zdravilom Byvarol. Leta 1994 je bila ugotovljeno žarišče hude gnilobe v Dovžah. Čebelarski krožek je bil organiziran na II. osnovni šoli. Mladi čebelarji so se pod vodstvom mentorja g. Sadarja in Ivana Hriberška udeležili tekmovanja v Sevnici. Trgovina je uspešno poslovala, vodila jo je Anka Korošec, z novim letom pa trgovino prevzame Jože Gregor. V društvo je včlanjeno 178 članov. Organiziran je bil izlet v Belo krajino. 

Leta 1995 je bilo ugotovljeno žarišče hude gnilobe na Legnu. Tekmovanje mladih čebelarjev je bilo to leto na Ravnah. Udeležile so se ga tri ekipe iz I. in II. Osnovne šole Slovenj Gradec. Pripravil in vodil jih je ing. Sadar. 5 čebelarjev je vzelo na testiranje nekaj matic, ki so pod nadzorom Kmetijskega inštituta. Organiziran je bil izlet h g. Šivicu v Šempas pri Gorici. Davčna uprava je prvič zahtevala seznam članov društva zaradi obdavčitve čebelarstev po novem zakonu o dohodnini.V letih 1996 do 2004 je društvo vodil Jože REPAS.

Izvoljen je bil nov Upravni odbor v sestavi: Jože Repas – predsednik, Milan Gradišnik – podpredsednik, Janez Bauer – tajnik in člani Breznik Jože, Fišer Anton, Gaberšek Franc, Gradišnik Branko, Hriberšek Ivan, Jamnik Ivan, Nabernik Maks, Nekrep Jože, Podjavoršek Jože, Rink Franc, Serušnik Stanislav, Skutnik Alojz, Šmid Vinko in Urbanc Jože. Nadzorni odbor je imel pet članov: Detečnik Jože, Kuhelnik Franc, Podstenšek Ferdo, Sušec Albert in Vehovec Franjo.

Blagajničarka je bila Matvoz Marica. Trgovino je vodil Gregor Jože.

Leta1996 sta bili organizirani predavanji dr. Pokljukarja in Pavla Zdešarja in pa predavanje našega člana g. Vehovec Matjaža. Izvolili smo novega predsednika ZČD Slovenije g. Petrleta. Organizirana je bila nabava sladkorja po regresirani ceni v količini 13.850kg. Izvedli smo izlet na Radgonski sejem Umrl je dolgoletni mentor mladih čebelarjev in vodja krožkov na osnovnih šolah ing. Sadar.

Leto 1997: Sprejeta so bila nova pravila društva. Zopet se je pojavila zahteva po obdavčitvi čebelarjev. Zaradi novega zakona o društvih in novih pravil društvo ne more imeti več svoje trgovine. Zato smo jo preimenovali v skladišče čebelarskega repromateriala. Zopet se je pojavila huda gniloba. Za člane je bilo iz Tovarne sladkorja Ormož nabavljeno 21.850 kg sladkorja. Organiziran je bil izlet k čebelarju Brvar Janezu na Dravsko polje. Organizirano je bilo predavanje naše veterinarke dr. Lešnik Vide, specialistke za zdravstveno varstvo čebel.

Leto 1998:  zopet sta nam predavala  dr. Poklukar in Pavle Zdešar. Organiziran je bil izlet v Savinjski gaj in srečanje s tamkajšnjimi čebelarji. Za člane je bila organizirana nabava 20.850 kg sladkorja. Društvo je prvič izdalo svoj koledar, ki so ga prejeli vsi člani.

Leto 1999: sprejet je bil sklep, da se društvo ne včlani v Čebelarsko zvezo Koroške. Organizirano je bilo srečanje Akademskega čebelarskega društva iz Ljubljane s člani našega društva. G. Vehovec Matjaž, tudi član našega društva, je opravil izpit za čebelarskega mojstra. Za čebelarje je bil organiziran nakup 17.700 kg sladkorja. Organiziran je bil izlet v Belo krajino.

Leta 2000 so bili izvoljeni novi organi društva:

Upravni odbor: Repas Jože – predsednik, Gradišnik Milan – podpredsednik, Bauer Janez – tajnik, Matvoz Marica – blagajničarka in člani: Breznik Jože, Detečnik Jože, Gradišnik Branko, Fišer Anton, Jamnik Ivan, Nabernik Maks, Nekrep Jože, Plevnik Ivan, Ring Franc, Serušnik Stanislav, Sušec Jože, Šmid Vinko, Urbanc Jože in Vehovec Matjaž. Nadzorni odbor: Grešovnik Mirko, Vehovec Franjo, Hriberšek Ivan, Skutnik Alojz, Korošec Ivan. Častno razsodišče: Plevnik Ivan, Jamnik Ivan in Nekrep Jože.

Za čebelarje je bila organizirana nabava 14.600 kg sladkorja.Za društvo in skladišče repromateriala smo od občine dobili v najem prostore na Celjski c. 21.  Organiziran je bil izlet v Avstrijo na sejem Alpe Adria v Borovlje. Imeli smo predavanje g. Šivica. Organiziralo se je pobiranje prispevkov, za izgradnjo čebelarskega doma v Lukovici. Naš član Repas Jože je uspel registrirati čebelarstvo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, na svojem domu je odprl tudi prodajalno medenih dobrot.

Leta 2001 smo izvedli predavanje dr. Petra Kapša, o zdravilnih učinkih medu. Gostili smo avstrijske čebelarje, ki so nam vrnili obisk od prejšnjega leta. Za člane smo dobavili 8900 kg sladkorja.
Leta 2002 je bilo v društvo vključeno 146 članov. Udeležili smo se otvoritve čebelarskega doma v Lukovici in prispevali dve klopi, ki smo ju postavili v parku doma. Organizirali smo čebelarski izlet v Prekmurje. Čebelarji so prejeli neposredno plačilo za rejo čebeljih družin, to je 800SIT/panj. Na občnem zboru društva je predaval g. Milan Meglič. Dva člana sta opravila usposabljanje za poklicno kvalifikacijo čebelar.

Leta 2003 je bil organiziran izlet na Svetovni čebelarski kongres – Apimondijo v Ljubljano.  Organizirano je bilo predavanje g. Uroša Vidmarja iz Bohinjske Bistrice. Izvolili smo novega praporščaka g. Urbanc Jožeta.

Od leta 2004 dalje vodi društvo Janez BAUER. Tega leta smo pridobili čebelarski preglednik za oceno kvalitete medu in zanj nabavili tudi instrumentarij. Pričeli smo urejati pašni kataster našega društva. Čebelarsko društvo se je vključilo v PRO pri ČZS, izdelan je bil popis vseh čebelnjakov in popis stojišč za prevozne čebelnjake in vsa čebelarstva so bila opremljena z registerskimi številkami. Izvedli smo predavanji g. Janeza Brvarja in dr. Vide Lešnik. Z vodjem službe za napovedovanje medenja, g. Zdešar Pavletom smo opravili terenske vaje na relaciji cerkev Sv. Jurija – Velika Kopa. Štirje člani so opravili poklicno kvalifikacijo čebelar. Organizirali smo izlet na Kras.

S 1. januarjem 2005 se zaradi prevelikih stroškov poslovanja in malega prometa zapre skladišče materiala, prostori pa se vrnejo občini. Neprodani material se proda Brezovnik Jožetu, ki ima privatno trgovino. Čebelarsko društvo Slovenj Gradec se zaradi ustanovitve novih občin preimenuje v ČD Slovenj Gradec – Mislinja. Organizirali smo dve predavanji, prvo je imel g. Franci Marolt, drugo pa Matjaž Vehovec.

V letu 2006 je bilo organizirano predavanje g. Purnata o zatiranju varoje in predavanje o novi davčni zakonodaji. V Stražah pri Mislinji je bilo prvo srečanje čebelarjev Mislinjske doline s piknikom. Zopet se je pojavila huda gniloba. Organizirali smo predavanji g. Purnata in  usposabljanje za sistem HACAP, ki ga je vodila Andreja Kandolf iz ČZS. Dobili smo še enega čebelarskega mojstra – Vlada Linasija. Na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču smo dobili tri zlate medalje za kvaliteten med.

Leto kasneje je bila ugotovljena huda gniloba na Legnu, na Selah, Radušah in Tomaški vasi. Društvo se je včlanilo v LAS MDD – zadrugo za razvoj podeželja. Izleta ni bilo, organizirano pa je bilo tradicionalno srečanje čebelarjev na Stražah. Organizirali smo predavanje g. Vlada Linasija. Za med smo na mednarodnem ocenjevanju v Semiču dobili dve zlati medalji.

Konec leta zaključuje svoje delo naša blagajničarka ga. Matvoz Marica. Blagajniške posle društva je vodila več kot 20 let.

V letu 2008 je bilo na občnem zboru spremenjeno število članov UO na 11 in NO na 3.  Izvoljeni so bili novi člani UO: predsednik Janez BAUER, podpredsednik Linasi Vlado, tajnik Simon Martinc in člani Milan Gradišnik, Jože Sušec Jože Nekrep, Avgust Pungartnik, Drago Rutnik, Danijel Šmon, Milan Grobelnik, Jože Koletnik, za člana NO pa: predsednik Alojz Krenker, člana Ludvik Rotovnik, Zdravko Uranjek.

Predsednik častnega razsodišča je Jože Koletnik, člana pa Janez Jamnik in Branko Gradišnik, nova blagajničarka je Marjana Sušec, praporščak pa Jože Perše Odkrita so bila še nova žarišča hude gnilobe v občini Mislinja, vseh skupaj do sedaj več kot 25. Organizirali smo predavanje g. Zdešar Pavleta. Tudi v tem letu je bila organizirana akcijo: »En dan med za zajtrk našim otrokom v vrtcih.«

V letu 2009 je bilo pripravljeno praznovanje 90 letnice ČD Slovenj Gradec – Mislinja.

V letu 2012 se je odvil volilni občni zbor, kjer smo dobili novo vodstvo našega čebelarskega društva, in sicer: Filip JELEN − predsednik, Vladimir LINASI −  podpredsednik, Aleš SKRT − tajnik; člani: Janez BAUER, Jože NEKREP, Emil ŽUMAN, Avgust PUNGARTNIK, Alojz KRENKER, Danijel ŠMON, Zdravko URANJEK, Drago RUTNIK in Anton NABERNIK; člani nadzornega odbora: Ludvik ROTOVNIK, Jože NEKREP, Franc Krenker, blagajničarka Monika ŽUMAN in praporščak Jože PERŠE.

Leto 2012 je bilo glede čebelarjenja zelo slabo. Spomladi so nas najprej prizadele velike izgube čebel, potem pa tudi izjemno slaba letina, saj smo pridelali približno 30-odstotkov povprečne letine medu. S čebelarskega vidika je bilo torej leto 2012 eno izmed tistih, ki mora čim prej v pozabo.

Naše čebelarsko društvo je eno večjih čebelarskih društev v državi, zato nosimo še posebno odgovornost za ohranjanje naše čebele – kranjske sivke. 

Načrtovane aktivnosti delovanja društva so bile v letu 2012 v celoti realizirane oziroma tudi presežene. S pomočjo Čebelarske zveze Slovenije smo organizirali kar šest predavanj. Predavali so g. Linasi, g. Podrižnik, ga. Klančič, g. Justinek, g. Goričan in g. Kropivšek. V poletnih mesecih smo organizirali pet delavnic, ki jih je uspešno vodil g. Linasi, govorile pa so o sivki in razvoju čebelarstva tako v naši dolini kakor tudi v regiji. V mesecu marcu smo se udeležili akcije Očistimo Slovenijo (24. 3. 2012), v mesecu juniju pa smo pripravili Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev (15. 6. 2012). Julija smo v Mislinji postavili novo oglasno desko, v mesecu avgustu je bilo tradicionalno srečanje čebelarjev Mislinjske doline, septembra je bila strokovna ekskurzija, v mesecu oktobru pa smo sodelovali na 8. strokovni sadjarski razstavi. Novembra smo v vrtcih in osnovnih šolah z medom in zloženkami sodelovali pri realizaciji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.

Poleg že omenjenih aktivnosti smo realizirali tudi naslednje:

• sprejetje pravno-formalnih aktov, in sicer pravilnikov društva (varstvo osebnih podatkov, Poslovnik o delu upravnega odbora, Čebelarski kodeks) in Pogodbo o finančnih storitvah;
• 4. 4. 2012 smo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu sodelovali z ravnatelji vseh osnovnih šol Mislinjske doline in nudili pomoč pri ustanavljanju čebelarskih krožkov;
• sodelovali smo pri ustanovitvi čebelarskih krožkov v osnovnih šolah  (dva krožka na Drugi OŠ Slovenj Gradec – mentorja g. in ga. Bauer, na OŠ Podgorje, podružnici Šmiklavž – mentorja ga. Požarnik in g. Grobelnik in na OŠ Mislinja – mentorja ga. Krašovec in g. Tasič);
• skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec in Turističnim društvom  Slovenj  Gradec smo pričeli voditi  aktivnosti glede ureditve Čebelarskega parka Rožnik;
• v treh komisijah upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije so sodelovali tudi člani našega društva, in sicer g. Šmon, g. Krenker in g. Jelen;
• vstopili smo v Koroško čebelarsko zvezo;
• 15. 5. 2012 smo se udeležili dneva slovenskih čebelarjev v Izlakah (fotografija na naslovni strani 12. št. Čebelarja);
• 20. 11. 2012 smo se v okviru Čebelarske zveze Slovenije udeležili regijskega posveta Koroške.

Leto 2013 je bilo pestro in čebelarsko razmeroma uspešno. Najbolj zaznamovalo ga je, da smo  po zaslugi Čebelarske zveze Slovenije po dolgem času prizadevanj končno uspeli pridobiti zaščito slovenskega medu z geografsko označbo na območju EU, znižali pavšalne ocene dohodka na panj (znižanje za 18 %),  pomagali pri odpravi gospodarske škode zaradi naravnih nesreč in sanirali žarišča hude gnilobe (v začetku leta je bilo v Sloveniji 140 žarišč, konec leta pa le še 10). V letu 2013 smo na osnovi slovenske zakonodaje usposobili  osem  novih čebelarskih mojstrov. Tako imamo v Sloveniji že okoli 80 čebelarskih mojstrov, pridobili smo nov didaktični pripomoček za usposabljanje čebelarjev in še bi lahko naštevali. Naše čebelarsko društvo je eno večjih čebelarskih društev v državi, zato nosimo še posebno odgovornost za ohranjanje naše čebele – kranjske sivke in za razvoj čebelarstva tako v naši dolini kakor tudi v regiji.

V letu 2013 je delo čebelarskega društva vodil upravni odbor na osnovi sprejetega programa delovanja Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja (9 sestankov). Skozi vso leto smo si prizadevali za čim boljšo obveščenost in izobraževanje naših članov z namenom, da nudimo pomoč in izboljšamo stanje v čebelarstvu.

Načrtovane aktivnosti društva v letu 2013 so bile v celoti realizirane oziroma tudi presežene. Organizirali smo kar štiri predavanja s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije. Predavali so g. Noč, ga.  Kandolf, ga.  Kovačevič, g. Jedlovčnik in g. Mavc. V poletnih mesecih smo organizirali štiri delavnice, ki jih je uspešno vodil g. Linasi. V mesecu aprilu smo organizirali 1. regijsko tekmovanje mladih čebelarjev Koroške,  v mesecu juniju (24. 6. 2013) smo v Mislinji pripravili Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev, avgusta je bilo tradicionalno srečanje čebelarjev Mislinjske doline, septembra pa strokovna ekskurzija. V mesecu oktobru smo sodelovali na 9. strokovni sadjarski razstavi in v novembru v vrtcih pomagali pri realizaciji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (med in zloženke).

Skozi vso leto smo člane našega društva preko objav na oglasnih deskah in preko pošte obveščali glede organiziranih dogodkov, kot so predavanja, delavnice, delitev zdravil, nabava sladkorja, strokovna in družabna srečanja itd. Tako smo v ta namen odposlali okoli 2700 dopisnic, kar vrednostno predstavlja približno 800 evrov brez stroškov dela in obrabe kartuš. To pomeni, da smo za to porabili skoraj 70-odstotkov zbrane klubske članarine. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je odzivnost članov na posamezne dogodke izredno nizka in je povprečno zgolj od 25- do 40-odstotna.

Za katastrofalno slabo čebelarsko letino v letu 2014 nekateri pravijo, da jo moramo čim prej pozabiti in z upanjem gledati v prihodnost, saj slabša, kot je bila v tem letu, skoraj ne more biti.

V letu 2014 je delo čebelarskega društva vodil upravni odbor na osnovi sprejetega programa Čebelarskega društva Slovenj Gradec- Mislinja za leto 2014 (7 sestankov). Skozi vso leto smo si prizadevali za čim boljšo obveščenost in izobraževanje naših članov z namenom, da se izboljšata stanje in pomoč v čebelarstvu ter povezovanje in sodelovanje s Koroško čebelarsko zvezo in Čebelarsko zvezo Slovenije.

Tako smo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in Koroško čebelarsko zvezo analizirali stanje čebeljih križancev na našem področju in ustanovili pet čebelarskih krožkov mladih čebelarjev (na OŠ Mislinja, dva na OŠ Podgorje in dva na Drugi OŠ Slovenj Gradec). V tem letu smo prevzeli tudi vodenje Koroške čebelarske zveze.

Skoraj v celoti smo uresničili načrt dela:

• februarja (7. 2. 2014) je bil redni letni občni zbor;
• organizirali smo šest  strokovnih predavanj (ga. Lešnik, g. Linasi, g. Meglič in g. Kozmus – slednja dvakrat);
• v marcu smo v Celju obiskali sejem 37. dnevi čebelarstva (15.–16. 3.);
• organizirali smo 2. tekmovanje mladih čebelarjev Koroške (26. 4. 2014);
• maja, junija, julija, avgusta in septembra smo organizirali delavnice o čebelarjenju;
• skupaj s čebelarji Koroške čebelarske zveze smo v avgustu organizirali tradicionalno srečanje čebelarjev Mislinjske doline (16. 8. 2014 );
• v mesecu septembru je bila izpeljana strokovna ekskurzija;
• v oktobru smo sodelovali na 10. strokovni sadjarski razstavi v Mislinji;
• oktobra in novembra smo organizirali predavanja in usposabljanja čebelarjev;
• novembra smo v vrtcih in osnovnih šolah sodelovali v akciji Tradicionalni slovenski zajtrk.

Aktivnosti, ki niso bile izpeljane:

• zaradi vremenskih razmer v mesecu marcu ni bilo mogoče sodelovati pri čiščenju poti Kaštivnik (od Suhega dola do Plešivškega mlina);
• zaradi že znanih razlogov se prav tako nismo udeležili srečanja slovenskih čebelarjev v Polhovem Gradcu;
• tudi dneva odprtih vrat slovenskega čebelarstva zaradi slabe čebelarske letine nismo priredili in smo zato vse skupaj združili na 10. sadjarski razstavi v Mislinji.

Aktivnosti, ki niso bile načrtovane, a so bile kljub temu izvedene:

• finančna pomoč na republiškem tekmovanju mladih čebelarjev (malica),
• izlet mladih čebelarjev na sedež Čebelarske zveze Slovenije v Lukovico (stroški prevoza z malico),
• udeležba na vseh proslavah ob 100. obletnici čebelarskega društva (Ravne, Prevalje, Dravograd, Črna in Mežica) ter ob 50. obletnici v Žerjavu,
• udeležba na šestih sejah upravnega odbora Čebelarske zveze Koroške,
• sodelovanje na dveh sejah Čebelarske zveze Slovenije,
• sodelovanje pri pogovoru z JSSČ (v mesecu marcu) in skupaj s Koroško čebelarsko zvezo na regijskem posvetu Čebelarske zveze Slovenije ( v mesecu novembru),
• sodelovanje s Koroškim radiem glede pomembnih informacij o čebelarjenju (dvakrat).

To je le nekaj aktivnosti, ki smo jih realizirali v letu 2014, poleg tega smo tudi aktivno sodelovali pri izobraževanju članov našega društva. Iskali smo dodatna finančna sredstva (občine, zavarovalnice, banke, srečelovi, zbiranje prispevkov itd.). Pridobivali smo nove člane in iskali kandidate za pridobitev naziva čebelarski mojster. Sodelovali smo na vseh sestankih, ki so jih sklicali Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza Koroške ali lokalne skupnosti. Skrbeli smo za ohranjanje naše čebele – kranjske sivke in sodelovali z veterinarsko službo, zlasti pri izdajanju zdravil. Nudili smo pomoč pri vodenju čebelarskih krožkov v osnovnih šolah, v mesecu aprilu pa smo organizirali 3. regionalno tekmovanje mladih čebelarjev Koroške. Skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec in Turističnim društvom Slovenj Gradec smo nadaljevali uresničitev ureditve Čebelarskega parka Rožnik.

Nudili smo pomoč pri pridobivanju naziva Čebelam prijazna občina in Čebelam prijazno podjetje. O svojem delu smo obveščali javnost in delovali v skladu s navodili Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske  zveze Koroške.

Glede na to, da je Čebelarska zveza Slovenije v letu 2012 ukinila subvencije društvom z namenom obveščanja članov društva, smo v letu 2014 vse naše člane obveščali o pomembnih dogodkih s pisnimi obvestili, vendar ugotavljamo, da je bil odziv le okoli 30-odstoten.

V letu 2015 smo na občnem zboru ponovno volili vodstvo, in sicer so ga sestavljali: Filip JELEN – predsednik, Vladimir LINASI − podpredsednik, Danijel KNEZ – tajnik in člani Janez BAUER, Anton NABERNIK, Emil ŽUMAN, Matjaž APAT, Albert JAVORNIK, Danijel ŠMON, Zdravko URANJEK Bojan BRICMAN, Majda TAMŠE, Danijel KNEZ in Drago RUTNIK. Člani nadzornega odbora pa so bili Anton NABERNIK, Miran KOVŠE in Alenka POŽARNIK, blagajničarka Monika ŽUMAN in praporščaka Jože PERŠE in Anton NABERNIK.

V letu 2015 je delo čebelarskega društva vodil upravni odbor, ki je deloval na osnovi sprejetega programa  za leto 2015 in organiziral štiri sestanke.

Organizirali smo dve predavanji  (ga. Lešnik in ga. Kandolf), posaditev lipe v občini Slovenj Gradec in 4. regijsko tekmovanje mladih čebelarjev (18. 4. 2015). Poleg tega pa smo še:

• 23. 5. 2015 sodelovali v Cerknici na 13. prazniku slovenskih čebelarjev (g. Perše, g. Jelen in g. Linasi ),
• 12. 6. 2015 na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu predstavili čebelarska društva (g. Jelen, g. Linasi, g. Perše, g. Bauer, g. Skrt, g. Uranjek in g. Mlinšek),
• v avgustu (8. 8. 2015) organizirali strokovno srečanje čebelarjev Mislinjske doline, septembra pa še strokovni izlet.

V letu 2016 je delo čebelarskega društva vodil upravni odbor in sklical sedem sestankov. Delovanje je potekalo na osnovi sprejetega programskega načrta  čebelarskega društva za  leto 2016:

• 12. 2. 2016 smo organizirali občni zbor Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja;
• 5. 3. 2016 smo prejeli predsednikovo priznanja za Čebelarsko zvezo Slovenije;
• 23. 4. 2016 smo organizirali 4. regijsko tekmovanje mladih čebelarjev;
• 9. 4. 2016 smo odprli učni čebelnjak na Drugi OŠ Slovenj Gradec;
• 21. 5. 2016 smo se v Račah udeležili 14. praznika slovenskih čebelarjev;
• 21. 6. 2016 smo izpeljali odprtje Ambroževega kipa v Mislinji;
• organizirali smo tudi štiri predavanja.

V letu 2017 je na osnovi sprejetega programskega načrta delo čebelarskega društva vodil upravni odbor, ki je izpeljal štiri sestanke. Izpeljali smo naslednje dejavnosti:

• organizirali smo štiri predavanja;
• 22. 4. 2017 smo organizirali 5. tekmovanje mladih čebelarjev;
• 20. 5. 2017 smo se v Laškem udeležili 15. srečanja čebelarjev Slovenije;
• v avgustu smo organizirali srečanje čebelarjev Mislinjske doline;
• 9. 9. 2017 pa smo izpeljali strokovno ekskurzijo Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja.

Redni občni zbor Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja smo izpeljali 9. 2. 2018. Na njem je bila namesto Matjaža Apata izvoljena Erika KLANČNIK. V letu 2018 je delo čebelarskega društva vodil upravni odbor, ki se je sestal na petih sestankih, delovanje pa je potekalo na osnovi sprejetega programa za leto 2018. Organizirali smo dva predavanja: 25. 5. 2018 predavanje Pavleta Praperja o menjavi matic ter 11. 12. 2018 predavanje  Jureta Justinka. Zvrstili pa so še drugi dogodki:

• 14. 4. 2018 organizacija 6. tekmovanje mladih čebelarjev,
• 28. 6. 2018 postavitev čebelnjaka na Uršlji gori,
• 9. 7. 2018 dostava čebel na Uršljo goro,
• 11. 10. 2018 udeležba na 13. razstavi sadja v Mislinji,
• 13. 10. 2018 piknik mladih čebelarjev v Šmiklavžu,
• organizacija strokovnega srečanja čebelarjev Mislinjske doline (v avgustu) in izlet čebelarjev Mislinjske doline (v septembru).

V letu 2019 smo izpeljali naslednje aktivnosti:

•  21. 1. dva sestanka upravnega odbora Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja (21. 1.  in 6. 3. 2019),
• 6. 3. sestanek upravnega odbora Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja,
• 12. 3. prvi sestanek organizacijskega odbora Čebelarske zveze Koroške,
• 16. 3. občni zbor Čebelarske zveze Koroške,
• 13. 4. organizacija 7. tekmovanje mladih čebelarjev,
• 18. 5. udeležba na 17. prazniku čebelarjev in 2. svetovnemu prazniku čebel na Ravnah na Koroškem.
• 26.06.2019. sestanek upravnega odbora Čebelarskega društva Slovenj Gradec- Mislinja.